Kakšno prihodnost si želijo mladi Evropejci? Ugotovitve delavnic predvidevanja prihodnosti v okviru projekta (In)formiraj se!

Mladi po vsej Evropi se soočajo s hitrimi tehnološkimi, okoljskimi in družbenimi spremembami. Toda namesto vprašanja, kakšna bo prihodnost, je projekt (In)formiraj se! oz. FYI (For Youth Information) mlade povabil, naj si zastavijo drugačno vprašanje:

Kakšno prihodnost želimo ustvariti?

Na lokalnih delavnicah predvidevanja prihodnosti, organiziranih v Estoniji, Sloveniji, na Slovaškem, v Bolgariji in na Cipru, so mladi udeleženci raziskovali nove trende, razpravljali o prihodnjih izzivih ter oblikovali lastne vizije Evrope in svoje prihodnosti v letu 2040 in pozneje.

Kako razmišljati o prihodnosti

Na delavnicah so udeleženci spoznali metode predvidevanja prihodnosti, s pomočjo katerih so prepoznavali trende, analizirali negotovosti in oblikovali prihodnje scenarije. Namesto napovedovanja prihodnosti so se učili, kako današnje odločitve vplivajo na jutrišnje rezultate.

Delavnice so združevale interaktivne razprave, skupinske vaje in oblikovanje scenarijev. Mladi so tako postali aktivni soustvarjalci prihodnjih možnosti in ne le pasivni opazovalci.

Skupne teme po Evropi

Čeprav se je vsaka država osredotočila na svoj nacionalni kontekst, so se pojavile presenetljivo podobne prednostne naloge.

1. Prihodnost, v kateri tehnologija služi ljudem

Umetna inteligenca in digitalne tehnologije so se pojavile v skoraj vsaki razpravi. Mladi so prepoznali priložnosti, ki jih ponujajo inovacije, hkrati pa opozorili na pomembna tveganja, med njimi digitalno odvisnost, dezinformacije in manj neposrednih stikov med ljudmi.

Poudarili so potrebo po digitalni pismenosti, kritičnem razmišljanju in odgovorni uporabi novih tehnologij.

2. Izobraževanje za negotov svet

Udeleženci so se strinjali, da tradicionalno izobraževanje samo po sebi ni več dovolj.

Izobraževanje prihodnosti bi moralo mladim pomagati:

• razvijati kritično mišljenje;

• krepiti ustvarjalnost in sposobnost reševanja problemov;

• razumeti prihodnje trende;

• se pripraviti na hitro spreminjajoči se trg dela.

  
  

Številni udeleženci so poudarili tudi pomen vseživljenjskega učenja in prilagodljivih možnosti za učenje.

3. Duševno zdravje in družbena povezanost sta pomembna

Eno najmočnejših sporočil se je nanašalo na dobro počutje.

Mladi so izrazili zaskrbljenost zaradi osamljenosti, pretirane uporabe zaslonov in upadanja osebnih stikov. Predstavljali so si skupnosti, v katerih so podpora duševnemu zdravju, vključevanje in smiselno družbeno udejstvovanje med osrednjimi prednostnimi nalogami.

4. Trajnost ni več stvar izbire

Med ponavljajočimi temami sta se znašli tudi tematiki podnebnih sprememb in okoljske odgovornosti.

Udeleženci so si predstavljali prihodnost, v kateri trajnostni življenjski slogi, okoljsko izobraževanje in zelene pobude, ki jih vodijo skupnosti, postanejo del vsakdanjega življenja in ne le aktivnosti, ki se izvajajo izjemoma.

5. Mladi želijo sodelovati

Morda najmočnejše sporočilo je bilo tudi najbolj preprosto:

Mladi nočejo, da se odločitve sprejemajo namesto njih. Želijo jih soustvarjati.

Udeleženci iz vseh držav so pozvali k večjemu vključevanju v javni dialog, močnejšim mehanizmom sodelovanja mladih in več priložnostim za vplivanje na lokalne, nacionalne in evropske politike.

Od idej k dejanjem

Delavnice so pokazale, da so mladi ob ustreznih orodjih povsem sposobni analizirati zapletene družbene izzive in predlagati izvedljive rešitve.

Namesto da bi se osredotočali le na današnje težave, so si zamišljali želene prihodnosti in opredelili praktične ukrepe, ki jih lahko vlade, izobraževalci, mladinske organizacije in skupnosti sprejmejo že danes, da bi takšne prihodnosti postale mogoče.

Pogled naprej

Ideje, nastale na lokalnih delavnicah predvidevanja prihodnosti, bodo prispevale k naslednjim fazam projekta FYI, vključno s pripravo evropskih priporočil za oblikovanje politik in virov, ki podpirajo v prihodnost usmerjeno sodelovanje mladih.

Delavnice so potrdile pomembno sporočilo:

Prihodnost ni nekaj, kar se mladim preprosto zgodi. Je nekaj, kar so pripravljeni soustvarjati.

• 

• 

•